Kako izgleda jesen v Dubaju? Midva pečeva kostanj in jeva joto.
Priti do kostanja tukaj ni ravno mačji kašelj. Ampak, ker si ga je Jure takooooo želel, sem se potrudila in uredila, da so mi ga pripeljali direktno iz Francije.
V jesenskih dnevih pa navadno tudi zapaše kaj dobrega za na žlico. Jota, kakopak. Zopet ena izmed Juretovih želja. Kislega zelja ne prodajajo tukaj ravno za vsakim vogalom oz. ni tako pogost kot npr. riž, ki ga tukaj konzumirajo v "tonah". Moraš biti že kar mojster, da dobiš kakšno kilsko embalažo v lokalni špeceriji, ker je vse od 10 kg naprej.
{Police založene s kg in kg riža}.
Po zelje sem se odpravila kar peš, v trgovino, ki je od naju 20 min hitre hoje, kranjsko klobaso sva še imela na zalogi, krompir in začimbe tudi. Za fižol nihče od naju ne bi ubijal, tako, da sem ga gladko malo izpustila. In rezultat... odlična jotka. Celo tako dobra kot, da vsak dan delam v kuhinji in kuham samo to :)
Fotke jote ni, ker ni bilo časa še za fotkanje. Žal!
Ni komentarjev:
Objavite komentar