torek, 25. junij 2013

Drobtinice vsakdana #4


Preden sem odhajala v Dubaj sem v Sloveniji sklenila zavarovanje v tujini. Razložili so mi da zavarovanje krije stroške nujnih standardnih zdravstvenih in drugih storitev v tujini ter asistenco, ki obsega telefonsko pomoč pri organizaciji nudenja pomoči zavarovancu v tujini. Kar pomeni, da jih v primeru kakršnihkoli poškodb pokličem oni pa mi sporočijo v katero bolnišnico naj se odpravim.
Poklicati jih menda ni potrebno v primeru manjših poškodb. Seveda nisem mogla mimo tega, da ne bi vprašala kaj točno pomenijo "manjše poškodbe" in dobila odgovor, da so to lahko manjše ureznine in podobno. Ah, lepo vas prosim. Ureznine in jaz? Se še skoraj ni zgodilo. 

Dokler nisem prišla v Dubaj... Tukaj pa čisto druga pesem. Skoraj ni dneva, da se ne bi nekje porezala. Če ne čisto vsak dan, pa vsaj vsak drugi dan. Vse skupaj je tako žalostno, da je že skoraj smešno :) 

Uspelo se mi je celo porezati v morju(!), medtem ko sva z Juretom poskušala plavati okoli boje. V razburkanem morju sem uspela z roko potegniti po klapavicah, ki so rasle na boji. Ker mi je iz dveh prstov tekla kri, midva brez robčkov, reševalcema na plaži je bilo pa čisto preveč dolgčas... :) ... sem se odločila, da grem kar k njima po prvo pomoč. Na plano sta potegnila prvo pomoč "iz prve ruske" (kot bi jaz rekla :D). Pa saj v bistvu nista vedela kaj točno bi naredila z menoj. 

Juretu je asistiral, eden izmed reševalcev pa mu je dajal navodila v polomljeni angleščini. Najprej sem dobila obliž čez oba prsta, za tem sta reševalca ugotovila, da imata na dnu prve pomoči razkužilo (ki je bilo po moje nazadnje uporabljeno pred najmanj 5imi leti). Ok! Ni problema fantje. Sem se odločila, da ne bom komplicirala in pustila, da naredita svoja oz. da Jure opravi po njunih navodilih. Po razkužilu podobni kremi je sledila gazica, za tem nekaj podobnega obližu, za konec sem na vsak prst dobila še "naprstnike". Po moje sta fanta razrezala plastično rokavico tako, da sta ji odrezala prste in mi jih dala kot zaščito. Odlično. Za rane je bilo poskrbljeno...

... in pacient preživel :)

sobota, 22. junij 2013

Al Ain - oaza sredi puščave


Na tedenski ritem sva se sedaj pa že kar navadila in tedni bežijo mimo hitreje kot kdajkoli prej. Verjetno zaradi delavnih nedelj in nedelavnih petkov, večjih razdalj med službo, domom in sestanki ter zaradi življenjskega tempa oz. sloga na splošno. Torej, trditev, da v tem svetu teče vse bolj počasi ne drži ravno. Mogoče velja to le za nekatere poslovne odločitve, ki znajo trajati dalj časa... :)
Kakor koli... Petke imava ponavadi rezervirane zase in jih izkoriščava za dnevne ali popoldanske izlete (v kolikor se jutranje poležavanje zavleče do "bruncha").

Ena od lepših takšnih destinacij, ki sva jo izkoristila zgolj za popoldanski izlet, je Al Ain, kar v dobesednem arabskem prevodu pomeni pomlad. Al Ain je oaza sredi puščave, ki se je tekom kratke emiratske zgodovine razvila v 4. največje mesto v emiratih. V preteklosti so se domačini tekom poletja iz obalnega predela zatekali v notranjost, ker so tako lažje preživeli vroče mesece, predvsem zaradi nižje vlažnosti. Tako je Al Ain postalo mesto, ki še danes naseljuje največ pristnih emiratov.


Mesto je prepoznavno predvsem po svojih zelenih površinah in zgodovinsko kot rojstno mesto šejka Zayed bin Sultan Al Nahyana, ki velja za očeta in prvega predsednika ZAE.

{V prelepem zelenem parku, v roki kava iz bližnjega Starbucksa, mir in tišina… Božansko!}

Kreativno in estetsko načrtovani parki so zatočišče številnih prebivalcev in obiskovalcev, ki čez dan posedajo na mehki travi.


{Utrdbe so imele strateški pomen v preteklosti, danes pa služijo kot muzej in galerija za prikaz razvoja kulture in države}.


{In postavila sva tudi Slovenijo na vrh arabske utrdbe. Zastavo sva narisala in pobarvala brez pomoči Googla! :) Če kdo verjame. Po moje, da ne.}

{Al Ain Oaza z več kot 100.000 datljevimi palmami, hkrati pa urejena v park v katerega vstopiš kar z avtomobilom}.

{ZAE veljajo za četrto največjo proizvajalko datljev na svetu, takoj za Egiptom, Iranom in Saudsko Arabijo}.

{Brez obiska čudovito urejenega živalskega vrtu ni šlo. Daši je bil tako všeč, da sva celega prehodila po dolgem in po čez}.

{Ne, to ni osvetljena smučarska proga v Kronplatzu. To je 1.050 m visok hrib Jebel Hafeet in osvetljena vijugasta cesta, ki vodi do vrha}.

In še nočni pogled iz Jebel Hafeeta na osvetljeno oazo Al Ain.

In za konec še 2 uri vožnje proti domu skozi vse rondoje v Al Ainu. Po mojem ne obstaja križišče v Al Ainu, ki ne bi bilo koncipirano kot rondo. Pomembnejša križišča oz. rondoji so svojevrstna umetnost, izjemno lepo urejeni in po večini z unikatnimi skulpturami v sredini. Tako je postal Al Ain svetovna prestolnica rondojske umetnosti.


četrtek, 20. junij 2013

Policija kot orodje za promocijo


O tem so poročali skoraj vsi svetovni mediji: 


Inovativen pristop za promocijo Dubaja! Ti avtomobili namreč skoraj nimajo druge funkcije kot da se o njih govori in se jih fotografira na ulicah. Iz vidika varnosti imajo celo negativni učinek, ker vozniki med vožnjo fotografirajo mimo vozeče policijske super avtomobile!

In kje se to konča? Verjetno pri za Dubaj značilnih super presežkih, tokrat: najdražjem avtomobilu na svetu!

sreda, 19. junij 2013

Drobtinice vsakdana #3


Meseca aprila so vsi hvalili vreme, češ, da je to pa res prijetno in fajn, a meni se je že takrat zdelo precej vroče za ta pomladni mesec. Po besedah ljudi z daljšim dubajskim stažem od najinega, naj bi se v drugi polovici maja začelo pravo poletje in vremenska pečka naj bi žgala brez termostatov. Hja... pa naj! Bo vsaj sončno in toplo. Če ne drugače pa malo v morje se ohladiti pa bo. No, sedaj smo pa že v teh poletnih dnevih... in sedaj mi je jasno o čem so govorili ko so hvalili aprilsko varianto vremena.

Vročina se trenutno čez dan povzpne čez 40°C, pri čemer pa je občutek še za kakšno desetko višji. Za primer spodnja situacija:  


Sama temperatura niti ne bi bila takšen problem, če bi bila vlažnost zraka v mejah normale (se pravi okoli 50%). Ko se pa ta začne bližati limiti 100 in preseže 80% pa doda poseben zadušljiv občutek, katerega je težko prenašati. 
Sedaj tudi razumem zakaj je Dubaj infrastrukturno neprimerno urejen za pešce - ker nihče ne hodi peš. Niti 300 m. Ker po 300 m peške te pot oblije tako, da lahko narediš samo še 300m nazaj pod tuš. Nato ponoviš vajo, a tokrat raje s taksijem.

Zanimiv pojav, nam poznan predvsem v zimskem času, pa je rosenje očal. Če si zamislite kako pozimi stopite iz mrzle snežne idile v toplo kočo in se znajdete v neznanem prostoru, brez možnosti orientacije, vse dokler si ne odrosite oz. obrišete očal. No, tukaj se soočamo s podobnim pojavom. Orientacijo se izgublja z izhodom iz stanovanja. Fizikalno gledano je to popolnoma enak pojav, le da je bistveno bolj nevaren, ko stopiš iz stavbe na pločnik ali cesto. 

Kakorkoli... Včeraj sem stopila iz metroja in se "zaletela" v ta vroči vlažni val. Najprej me je skoraj zadušilo, sekundo za tem pa sem na očala dobila še debelo plast vlage. Izgledala sem nekako takole:


Zdaj je pa poletje zares prišlo v Dubaj!

nedelja, 16. junij 2013

Načrtovanje avtocest - abstraktna umetnost


Dubaj velja za arhitekturni presežek, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da ni bilo pred 30 leti na tem območju nič drugega kot puščava. Za svojevrsten presežek pa veljajo tudi ceste - predvsem načrtovanje avtocest in njihovih izvozov! Skoraj bi dal roko v ogenj, da jih je načrtovala skupina Indijcev, ki niso nikakor mogli najti skupnega imenovalca, da bi uskladili svoje misli in ideje. 

Ko pride človek iz Evrope v Dubaj s svojim nemškim modelom razmišljanja in poskuša iskati logiko v izgradnji tukajšnjih avtocest in izvozov, ima precejšnje težave. Logika na cestah bi mu namreč močno olajšala pot in orientacijo pri vožnji od točke A do B. Vendar iskanje logike v tem se lahko manifestira predvsem v dveh možnih oblikah
  1. ta človek na vsak način išče vzorce, modele in logične povezave iz terena, skuša najti teoretični model, ki bi bil uporaben v praksi in bi olajšal njegovo vožnjo in zmanjšanje napačno izvedenih izvozov na 0 ter zamude na sestanek na -5min! V praksi testira tudi z navigacijo, telefonom, satelitskimi posnetki in izračuni... Končni izid po dveh mesecih: človek se vrne v Slovenijo, kjer mu nudijo ustrezno zdravstveno pomoč in svetovanje, v ZAE si namreč tega ne more privoščiti. Občasno ga hospitalizirajo, v Dubaj se ne vrne nikoli več. 
  2. ta človek se na pamet nauči izvoze, ki so pravilni - teorija preizkušanja. Začne spremljati prometne usmeritve in jim slepo slediti in ne išče več logike v prometnem načrtovanju. Končna situacija po dveh mesecih: adaptacija in rutinska vožnja, v kateri uživa ter vztrajno trobi na vse okoli sebe! 

Praktični prikaz razlik:
{Nemški- logični model izvozov (t.i. deteljica)}.
{Dubajski - morda nekomu logični model izvozov (?)}

No, ampak zgleda pa lepo!



Sicer pa uporabljajo tudi veliko rondojev, ki so po mojem mnenju najbolj učinkovito sredstvo za urejanje prometa. Veljajo pa posebna pravila kako voziti v rondojih. (OP: To sem se pa naučil danes, na prvem predavanju iz CPP-ja, ki je eden izmed začetnih korakov za opravljanje vozniškega izpita.) Ker je notranjost rondoja neizkoriščen prostor jih dizajnerji skoraj praviloma izkoriščajo za najrazličnejše skulpture, umetnine in seveda urejene zelenice.

sobota, 15. junij 2013

Bab Al Shams - arabsko kulinarično doživetje


Prijatelja M. in B. sta nama že pred časom predstavila idejo o obisku rezorta Bab Al Shams, ki naj bi veljal za enega izmed "must experiance" destinacij v puščavi.

Poleg tega sem se nekaj dni pred tem odpravil na jutranjo kolesarsko turo po posebej za kolesarje asfaltirani stezi (55 km dolg krog). Pridružil sem se skupini kolesarjev, ki so štartali ob 6. uri zjutraj ter se izmed 3 hitrostnih skupin samouvrstil v 2/srednje hitro skupino. Kmalu sem opazil, da gre za dokaj vešče kolesarje in da se moja percepcija kondicijske pripravljenosti nekoliko odmika od realnosti.

Kakor koli... po prevoženih 60 km sem se že skoraj zakuril oz. skuril, tako da nisem mogel več loviti te skupine. Sam pri sebi sem si rekel, da najbolje da počakam tretjo skupino in na čelu le-te zaključim 92 km dolgo turo. Ravno ob teh mislih sem dohitel starejšega gospoda Boba, ki se je prav tako spopadal z vročino in kilometri. Hitro sva našla skupen ritem, čeprav se mi je zdelo da je Bobu malo nelagodno, ker je bil menda šele tretjič na sposojenem cestnem kolesu in mnenja, da njegova kondicijska pripravljenost ne dosega moje. Verjetno je šlo samo za prve vtise in navdušenje nad mojim triatlonskim kolesom.

Ne daleč naprej sva pot nadaljevala mimo usmerjevalne table za Bab Al Shams. V tistem je Bob povedal kakšna izvrstna izkušnja je tale rezort sredi puščave in da če še nisem bil, predlaga da ženo peljem na petkov brunch ali razvajanje v spa. Dobro. Zapisano! 

Prvi vtis o Bobu, ki je sicer inženir in se ukvarja z izdelovanjem umetnih vlaken (ima tovarno v Jabel Aliju) se mi je zdel dokaj preudaren in zaupanja vreden. Pozitivnih mnenj je bilo vedno več, s tem pa so rasla tudi pričakovanja.

In tako je še Bob dodal k našemu Bab-u, da je ostal nekje v ozadju mojih možganov ter vsake toliko prišel na plano, kot del bucket liste, dokler nisem zopet naletel nanj v Fujairah. Slovenski kolega je namreč omenil, da je slišal, da je Bab Al Shams res super destinacija, vredna svojega denarja, hkrati pa je njegov Bosanski kolega potrdil da je temu res tako :)

Ok. Pozitivnih mnenj je bilo toliko, da bi lahko pričakovanja brez težav dosegla vrh Burj Kalife.

M. je rezerviral mizo, jaz pa sem o načrtu za četrtkov večer obvestil ženo*. Tako smo se končno odpravili v opevani Bab Al Shams. Skupaj nas je bilo 6, ampak nam to ni predstavljajo težave, da se ne bi odpeljali z enim avtomobilom, saj ima najina raketa kar 7(!) sedežev. 

*Opomba: Sicer vlada precejšnja demokracija v tem razmerju, ki se sicer občasno prevesi na stran diktature v korist ženskega spola.



Bab Al Shams ponuja izjemen ambient, ki obiskovalca popelje skozi različna obdobja arabske zgodovine in kulture. Že na vhodu je postavljen souk (tržnica), kjer ponujajo najrazličnejše lokalne začimbe, sadje, oreščke, itd.



Koncept restavracije je samopostrežni bife, ki je vsebinsko razdeljen na sklope (postojanke), ki jih obvladujejo posamezni kuharji. Vse je pripravljeno sproti, sveže in pristno.

 


 

Pravo arabsko kulinarično doživetje, s konceptom in dušo!





Da pa človeku ne bi bilo slučajno dolgčas med večerjo, je seveda sestavni del tega doživetja tudi zabavno-izobraževalni program. Preko igranih in glasbenih vložkov se predstavi zgodovina dežele. Igrajo celo kamele, konji, koze, no pa tudi nekaj homosapiensov je bilo videti vmes :) Zanimivo!

S polnimi želodčki in SD karticami smo se odpeljali nazaj proti stolpnicam v Marino. Hotel in spa pa poskusimo enkrat drugič!

ponedeljek, 10. junij 2013

Drobtinice vsakdana #2


Jureta receptorji v stavbi kjer živiva nazivajo s "Hy boss!" ali "Hello, Mr. Jure (Đur :) )". V bistvu ne bi bilo nič čudnega, da poznajo njegovo ime, če bi živela v 4 nadstropnem bloku s 16imi stanovanji. Živiva v rezidenci z 697(!) stanovanji.

Z mano nimajo večjih problemov: "Hello mam!" :)

nedelja, 9. junij 2013

Pridobitev vize in vozniški izpit


Selitev v novo državo s sabo prinese tudi številne birokratske spremembe in zahteve, ki so prvenstveno ovire oziroma bolje rečeno izzivi! Prva takšna je prav gotovo pridobitev vize za vstop v državo. Ampak več o tem enkrat drugič (tako obsežna tema potrebuje svoj post). 
Ko ekspat dobi status rezidenta (oz. rezidenčno vizo) mu hkrati prenehajo veljati nekatere ugodnosti, ki jih ima kot turist oz. začasni obiskovalec države. Ena od teh je pravica do vožnje avtomobila v ZAE z mednarodnim vozniškim dovoljenjem. To pomeni, da je potrebno ponoviti postopek pridobitve vozniškega izpita, ki je dokaj podoben našemu - zdravniški pregled, teorija, najmanj 20h vožnje, izpitna vožnja, itd. Seveda to ne velja za vse države. Državljani večine evropskih držav lahko to pravico pridobijo tako, da zgolj predložijo svoje vozniško dovoljenje in na tej osnovi dobijo lokalno vozniško dovoljenje, brez da bi bili prisotni 1h na predavanjih o CPP ali vozili kakšno uro v avtošoli, kaj šele da bi opravljali izpitno vožnjo. Povsem logično, glede na to da je vsak to že enkrat opravljal (in tudi plačal zajeten kupček denarja).

In ko Slovenec pogleda seznam teh držav na kateri se poleg Italije, Avstrije, Belgije, Nemčije, Francije, Španije, itd. znajde tudi Grčija, Turčija in celo Romunija, se resnično vpraša kaj dela zunanja politika naše lepe Slovenije in v čigavem interesu!?

Ker sva trenutno v takšnem položaju, da je moj status rezidenta že urejen, a lokalni vozniški izpit še ne, večji del vožnje naredi žena, ki še vedno lahko vozi avto s svojim mednarodnim vozniškim dovoljenjem. No, vsaj ko se voziva skupaj. Moram pa pohiteti in pridobiti vozniško dovoljenje, še preden žena izgubi ta privilegij. 

Verjetno se sprašujete kako se ženska znajde v tem moškem svetu hitrih avtomobilov in drzne vožnje...!? No, ob prometnih konicah tudi sam ne vem kako bi to šlo. Ampak ob petkih popoldne (primerljiv termin z nedeljskim popoldnevom v Sloveniji) še kar gre.

Vožnja po Dubaju:


nedelja, 2. junij 2013

O...Dubaju


Dubaj je mesto v Združenih arabskih emiratih ter eden od 7ih emiratov (Abu Dhabi, Sharjah, Ajman, Umm AlQuain, Ras Al Khaimah and Fujeriah).



Ustanovitev: zapisi o mestu obstajajo od leta 1799.

Neodvisnost od UK: 2. december 1971.

 
{Zastava Dubaja. Vir slike}.

Upravljanje:
Vrsta: ustavna monarhija.

Šejk: Mohammed bin Rashid Al Maktoum.


Kronski princ: Hamdan bin Mohammed bin Rashid Al Maktoum.

Od leta 1833 Dubaju vlada dinastija Al Maktoum. Šejk Mohammed bin Rashid Al Maktoum je trenutni vladar Dubaja, premier in podpredsednik Združenih Arabskih Emiratov.
“In the race for excellence, there is no finish line.” – Sheik Mohammed bin Rashid Al Maktoum.

Ustanovitelj: Hamdan bin Mohammed bin Rashid Al Maktoum.

Površina: Dubaj je drugi največji emirat, od njega je večji samo Abu Dhabi. Nahaja se na južni obali Arabskega zaliva. Je živahna metropola, zunaj mesta pa je le redko poseljeno in zaznamovano s puščavskim rastlinjem.

Prebivalstvo: Po številu prebivalcev je Dubaj največji med emirati. Trenutna populacija je približno 2.1 milijona. Več kot 82% prebivalstva predstavljajo tuji delavci iz Indije, Pakistana in Filipinov.


Leto
Število prebivalcev
1822
1.200
1900
10.000
1930
20.000
1940
38.000
1954
20.000
1960
40.000
1968
58.971
1975
183.000
1985
370.800
1995
674.000
2005
1.204.000
{Število prebivalcev Dubaja po letih}.

Podnebje: subtropsko, kar pomeni, da so padavine zelo redke in predvsem v zimskem času, kar znaša približno pet dni na leto.

Časovni pas: CET (UTC+4).

Jezik: uradni jezik je arabski, vendar se v večini uporablja angleščina.

Religija: 96% predstavljajo muslimani, hindujci in kristjani.

Valuta: Dirham Združenih arabskih emiratov (AED). Menjalni tečaj za 1€ je 4,78 AED.

V preteklosti je večinski delež prihodkov Dubaja predstavljal izvoz nafte, odkar pa so zaloge pošle, se je Dubaj usmeril v poslovni in turistični sektor.