Al Ain - oaza sredi puščave

Na tedenski ritem sva se sedaj pa že kar navadila in tedni bežijo mimo hitreje kot kdajkoli prej. Verjetno zaradi delavnih nedelj in nedelavnih petkov, večjih razdalj med službo, domom in sestanki ter zaradi življenjskega tempa oz. sloga na splošno. Torej, trditev, da v tem svetu teče vse bolj počasi ne drži ravno. Mogoče velja to le za nekatere poslovne odločitve, ki znajo trajati dalj časa... :)

Kakor koli... Petke imava ponavadi rezervirane zase in jih izkoriščava za dnevne ali popoldanske izlete (v kolikor se jutranje poležavanje zavleče do "bruncha").

Ena od lepših takšnih destinacij, ki sva jo izkoristila zgolj za popoldanski izlet, je Al Ain, kar v dobesednem arabskem prevodu pomeni pomlad. Al Ain je oaza sredi puščave, ki se je tekom kratke emiratske zgodovine razvila v 4. največje mesto v emiratih. V preteklosti so se domačini tekom poletja iz obalnega predela zatekali v notranjost, ker so tako lažje preživeli vroče mesece, predvsem zaradi nižje vlažnosti. Tako je Al Ain postalo mesto, ki še danes naseljuje največ pristnih emiratov.

Mesto je prepoznavno predvsem po svojih zelenih površinah in zgodovinsko kot rojstno mesto šejka Zayed bin Sultan Al Nahyana, ki velja za očeta in prvega predsednika ZAE.

{V prelepem zelenem parku, v roki kava iz bližnjega Starbucksa, mir in tišina… Božansko!}

Kreativno in estetsko načrtovani parki so zatočišče številnih prebivalcev in obiskovalcev, ki čez dan posedajo na mehki travi.

{Utrdbe so imele strateški pomen v preteklosti, danes pa služijo kot muzej in galerija za prikaz razvoja kulture in države}.

{In postavila sva tudi Slovenijo na vrh arabske utrdbe. Zastavo sva narisala in pobarvala brez pomoči Googla! :) Če kdo verjame. Po moje, da ne.}

{Al Ain Oaza z več kot 100.000 datljevimi palmami, hkrati pa urejena v park v katerega vstopiš kar z avtomobilom}.

{ZAE veljajo za četrto največjo proizvajalko datljev na svetu, takoj za Egiptom, Iranom in Saudsko Arabijo}.

{Brez obiska čudovito urejenega živalskega vrtu ni šlo. Daši je bil tako všeč, da sva celega prehodila po dolgem in po čez}.

{Ne, to ni osvetljena smučarska proga v Kronplatzu. To je 1.050 m visok hrib Jebel Hafeet in osvetljena vijugasta cesta, ki vodi do vrha}.

In še nočni pogled iz Jebel Hafeeta na osvetljeno oazo Al Ain.

In za konec še 2 uri vožnje proti domu skozi vse rondoje v Al Ainu. Po mojem ne obstaja križišče v Al Ainu, ki ne bi bilo koncipirano kot rondo. Pomembnejša križišča oz. rondoji so svojevrstna umetnost, izjemno lepo urejeni in po večini z unikatnimi skulpturami v sredini. Tako je postal Al Ain svetovna prestolnica rondojske umetnosti.