Piknik v puščavi

Enega izmed zadnjih vikendov smo izkoristili za piknik v puščavi. S terencem primernim za puščavo* smo se nekaj časa vozili po mini sipinah in iskali pravo drevo pod katerim bomo postavili kamp. Malo smo bili že skoraj pozni, saj so bili že skoraj vsi taboljši prostori zasedeni. Ampak... kdor išče ta najde :) Našli smo dva super drevesa, razpakirali, postavili mizico, stole in odprli hladilne skrinje s pijačo, solatkami, sladicami. Kmalu za tem so fantje že vrgli prve kotlete na žar. Naslednjič padejo še čevapi, če jih spet ne bomo pozabili naročiti pri Srbu, ki peče najboljši (in po moje tudi edini) burek v Dubaju. 

Cel dan sva slikala ko nora. Da ne govorim o sončnem zahodu. Po moje lepšega že ne moreš videti. Ko sva na koncu ugotovila, da v fotoaparatu nimava spominske kartice. Kriv je bil kdo drug kot... jaz :) Brezveze. Naslednjič bom poskrbela za to, da bova imela s seboj najmanj 3 spominske kartice in prav toliko baterij. Ne vem od kdaj je fotoaparat skrb žene? Sem misla, da moški skrbijo za to. Očitno so zdej pršli drugi cajti :)

Tako, da fotografij ni. Bodo naslednjič :)

* Najin definitivno ni primeren za tak teren. Je bila ena proba po pesku dovolj, da smo se vanj skoraj zakopali, nekje bogu za hrbtom in da je Juretova barva na obrazu prehajala iz bele v zeleno. Prvič, zadnjič in nikoli več! Naslednjič bova bolj razmišljala ko bova kupovala avto. Prvi pogoj bo 4x4 pogon.

Temna plat življenja delavcev na gradbiščih

Otok Saadiyat (ki v arabščini pomeni Otok sreče) v Abu Dhabiju dobiva novo podobo, kot eden izmed največjih gradbenih projektov na svetu, vreden več milijard €. Namen je spremeniti peščeni otok, ki je znan le po želvah in sipinah peska, v največjo intelektualno in kulturno gonilno silo na Bližnjem vzhodu.

Vendar pa se sredi bodočega blišča, razkošja in masivne investicije, za tamkajšnje delavce migrante iz Bangladeša, Pakistana, Indije in še iz kje, odvija vse prej kot lepo življenje. Pojavljajo se protesti, množični nemiri, zaradi nečloveških razmer v katerih živi na tisoče in tisoče delavcev, hkrati pa delajo za nekaj več kot 100€ na mesec. Če le imajo srečo, da jih dobijo.

Mnoge delavce iz prej naštetih držav zvabijo sem in jim ponujajo dobre plače. Mnogi se odločijo in odpotujejo, tukaj pa jim delodajalci vzamejo potne liste in tako postanejo ujetniki. Nekateri brez možnosti, da se še kdaj vrnejo v svojo domovino. 

Si upam staviti, da v takšnih razmerah živi večina takšnih delavcev po celih ZAE.

Temna plat države o kateri se ne sme govoriti. 

Drobtinice vsakdana #11

Ko sem prvič pakirala za Dubaj mi je Jure najmanj 125 krat povedal, da naj niti slučajno ne nosim s seboj kakšnih puloverjev, jopic ali česarkoli drugega z dolgimi rokavi. Ker tukaj pa tega res ne bom rabila in bo vse skupaj samo navlaka. 

Seveda sem si za vsak slučaj (se mi zdi, da ženske vedno ko gremo na pot s seboj vzamemo še kaj za vsak slučaj ;)) spakirala 3 puloverje in 6 za Jureta. Da ga ne bo kje zeblo! Aha, in za njega še 2 jakni za povrh. Hja, nikoli ne veš, to vreme v puščavi zna bit zahrbtno :) Boljš, da mamo preveč kot premalo!

Glede na to, da sem najbolj zmrznjen človek na tem planetu (moja mami večkrat pravi, da zime sploh ne rabim čakat, ker me že poleti rado zebe), Juretu pa je skos vroče, še danes ne vem zakaj sem za njega vzela več stvari z dolgimi rokavi kot zase. Ah, jaz bom že. Važno, da njega ne bo zeblo :)

Pa da ne govorim kako mu je skoraj plafon odneslo ko sem v Dubaju odprla svoj kovček. 

Vse kar je potreboval za s seboj je spakiral že takrat ko je sam letel proti Dubaju. Ko pa sem pakirala še jaz, sva se z Juretovo mami odločili, da bo prav zagotovo potreboval še kaj za obleči. Tako, da si v bistvu deliva krivdo 50:50. Za takrat... Zdaj pa fanta že zebe in bova lahko puloverje potegnila na plano. Metka, ženske pač vemo :) Še hvaležen nama bo! 

Sva dala čez temperature poleti, ki so se konstantno gibale okoli 50°C in prišel je december z ohladitvami. Trenutno imamo takole in še posebej ob večerih se zna kar shladiti. 

Mushrif park

Mushrif park je iz Dubaja oddaljen približno 16 km ter velik neverjetnih 5,25 km2. Za javnost so ga prvič odprli leta 1982.

Park je izredno priljubljen med domačini, zato tukaj preživljajo večino svojega prostega časa. Najpogosteje ob vikendih ko se ogromne družine zberejo in priredijo piknik. 

 

 

It's the most wonderful time of the year!

Na žalost bova božič letos praznovala v Dubaju :( Menda ne bova edina, saj bo po raziskavah sodeč kar 3/4 ekspatov božič praznovalo tukaj. 

Da si pričarava vsaj malo božičnega vzdušja sva postavila smrekico, zvečer bo pa že pasal kakšen domač kuhanček, čaj in za punce apfelstrudel, saj se temperature zvečer spustijo vse tam do 20°C ko zna že malo zazebst :) 

Dubai International Parachuting Championship

V času od 27.11. ter do 9.12. je na Skydivu potekalo 4. svetovno prvenstvo v padalstvu. Skoraj pred najinimi vrati. 

Najbolj natančnih podatkov nikjer ne najdem, ampak... mislim, da so Slovenci zmagali kot ekipa, eden izmed slovenskih padalcev pa naj bi dosegel 3. mesto :) Čestitke!

Shawarma

Shawarma je moja najljubša arabska jed, za katero bi lahko rekla, da je zelo podobna kebabu. Je kot neke vrste sendvič, v kateri najdemo pečene kose jagnjetine, piščanca, purana, govedine ali teletine, solato, kumarice, malo krompirčka in omakice, vse skupaj zavito v arabski kruh. Nebesa!

Najbolj njamski!

Skoraj nemogoče je srečati nekoga, ki ne je ali ne mara shawarme ;)